Protest kmetov: "Problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo"

Kmeti so se okoli 12. ure zbrali na protestu na Trgu republike v Ljubljani, opremljeni s transparenti in slovenskimi zastavami. Na plakatih smo lahko med drugim prebrali "Brez kmeta ni hrane", "Stop Mercosur", "Naj zakon piše stroka in praksa, ne pisarna", pa tudi "Nesposobni so sposobni onesposobiti sposobne".

Čeprav bi se moral protest začeti opoldne, se je s slovensko himno začel z 20-minutno zamudo, saj so kmeti, kot so pojasnili razlog za zamudo, še vedno upali, da bo pred državni zbor prišla tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić in jim prisluhnila.

Za organizacijo današnjega protesta stoji Združenje slovenske kmečke iniciative. Njihove glavne štiri zahteve so takojšnja vzpostavitev ukrepov za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov, zaščita kmetijskih zemljišč ter v okviru tega zaustavitev postopkov za sprejem državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne varnosti v Savinjski dolini in drugih podobnih postopkov umeščanja infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti ter plačilo vseh omejitev in zahtev, naloženih s strani države.

Ob tem se jim nesprejemljive zdijo obveznosti, ki jih država po novem nalaga kmetom, med drugim ukrepe ob bolezni modrikastega jezika in kastracijo pujskov.

Na začetku protesta so poudarili, da so tam zbrani kot skupnost, ne kot interesna skupina. "Tisti, ki odločajo, govorijo o kmetijstvu, kot da gre za hobi, kot da je hrana samoumevna in kot da kmet ni vreden spoštovanja," je ob tem dejal predsednik kmečke iniciative Boštjan Slemenšek.

Po njegovih besedah tokratni protest ni več namenjen opozorilom in prošnjam, da jim prisluhnejo, temveč to zahtevajo. "Zahtevamo pogoje, v katerih bo kmet lahko kmet. Zahtevamo spoštovanje do dela, brez katerega ta država ne more obstajati. Vztrajali bomo, ker ko obupa kmet, ne propade samo kmetija – propade prihodnost, propade država," je ob zvokih aplavza poudaril Slemenšek.

Savinjski kmeti proti DPN za poplavno varnost

Kmet iz Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je opozoril, da je Savinjska dolina čisti dokaz, kako iz pisarne vodeni projekti in neupoštevanje lokalne skupnosti uničujejo kmetijstvo. "Za božič smo iz pisarn dobili državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti. /.../ Nič več odločanja o nas brez nas. Naj nehajo govoriti, da je poplavna varnost na prvem mestu, na prvem mestu je prehranska varnost – brez slednje tudi prve ne bomo potrebovali," je opozoril.

Že ob januarski javni obravnavi DPN so zbrani kmeti in drugi prebivalci opozorili, da bodo za poplavno varnost posegali v zemljo najboljše kakovosti. Gradbeni posegi so predvideni na 187,5 hektara kmetijskih zemljišč, prebivalci krajev na odseku Savinje med Letušem in Celjem pa ostro nasprotujejo suhim zadrževalnikom in poudarjajo, da "nočejo živeti pod nasipi, ki zadržujejo dva milijona kubičnih metrov vode".

Suhi zadrževalniki vode so sicer eden najučinkovitejših protipoplavnih ukrepov, nasprotovanje njihovi gradnji pa ima v Savinjski dolini že dolgo brado.

Tudi danes kmeti v en glas: "Stop Mercosur"

Predsednik Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je dejal, da je njihova zahteva jasna: pri trgovinskih sporazumih EU mora biti najprej zaščiten potrošnik.

"Zaslužite si kakovostno, varno in pošteno pridelano hrano, ki zraste na naši zemlji. Hrano, za katero stoji slovenski kmet," je dejal, pri tem pa ciljal na trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja, o katerem si lahko več preberete na Forbesu.

"Kar je pri nas prepovedano, ne bi smelo biti dovoljeno skozi zadnja vrata trgovinskih sporazumov, a dogaja se prav to. /.../ Čeprav bo uvoz količinsko omejen, evropski agrarni ekonomisti opozarjajo, da se lahko cene pridelkov in živali znižajo tudi do 20 odstotkov. Slovenski kmetje že danes delajo pod mejo vzdržnosti – cene na kmetijah so nizke, cene v trgovinah pa rastejo," je poudaril Podgoršek.

Ponovil je zahtevo vladi, da ta stori vse za zaščito slovenskega kmeta in potrošnika ter da v Sloveniji uživamo le hrano, ki je pridelana po enakih standardih, ki veljajo za slovenske kmete ter hrano, katere sledljivost porekla je jasna.

Slovensko hrano v javne prehranske obrate

Predsednica Zveze podeželske mladine Eva Golob je na protestu izpostavila, da je stavek "na mladih svet stoji" večkrat izgovorjen v prazno. "Slovenski sistem ne deluje v prid kmetu. Vse pogosteje se soočamo s težavami pri prodaji lastnih pridelkov in izdelkov – zelenjavi, sadju in prašičjem mesu. Medtem ko se naša domača pridelava duši, v javne prehranske obrate stopa hrana iz tujine. To je nesprejemljivo," je poudarila.

"Ne zahtevamo privilegijev, zahtevamo poštene pogoje – da se poenostavijo postopki za nakup hrane slovenskega porekla v javnih prehranskih obratih – vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in v drugih ustanovah," je dejala in opozorila, da je trenutni sistem zapleten in pogosto bolj prijazen do tujih velikih dobaviteljev kot do lokalnega kmeta. Tako zahtevajo zakonodajo, ki bo spodbujala nakupe hrane slovenskega porekla v prehranskih obratih.

Ministrica: Sestali se bomo prihodnji teden

Kmetijska ministrica se je po končanem protestu vprašala, ali je za protestom danes politična motivacija, saj da so "tisti, ki so pozivali na protest, v preteklosti opravljali funkcijo kmetijskega ministra" in bi posledično stvari, na katere danes opozarjajo, lahko uredili že takrat – strinja se namreč, da se na področju tega, kako je potrošnik seznanjen in ozaveščen o pomenu domače hrane, doslej ni storilo dovolj.

"Ta teden smo predlagali dodatna termina za sestanek, da skušamo skupaj odgovoriti na vprašanja in izzive, ki nas čakajo v prihodnje. Moja odgovornost in družbena odgovornost ministrstva je zagotoviti prehransko varnost Slovenije. Ravno tisti davkoplačevalski denar, ki se nam očita, da ga pobiramo, izplačujemo skozi kmetijske mehanizme," je dejala.

Napovedala je, da se bodo sestali prihodnji teden in da so pripravljeni prisluhniti rešitvam. "Verjamem pa, da rešitve niso enostavne in da ne moremo zagotoviti prehranske varnosti in več lokalne hrane v javnih zavodih v enem mesecu, če tega nismo bili sposobni storiti 20 let," je dejala.

Pri določenih zahtevah, npr. na področju umeščanja vodovarstvenih in zavarovanih območij, pa je po njenih besedah prav, da se javnost opozori, da lahko v primeru nespametnih potez ogrozimo varnost državljanov in pitno vodo. "O takšnih stvareh se želimo pogovarjati," je dejala.

Pojasnila je še, da se današnjega protesta ni udeležila, saj se je na ulici težko pogovarjati in dogovoriti. "Tudi kamer ne potrebujemo, če imamo resne namene poiskati rešitve. Zato smo napovedali, da se želimo sestati prej, interesa ni bilo. Odločili smo se, da je prav, da je današnji dan namenjen protestu in da se bomo sestali prihodnji teden," je ponovila.